Laporje, Slovenska Bistrica
Laporje | |
|---|---|
 | |
  Laporje Geografska lega v Sloveniji | |
| Koordinati: 46°20′49.89″N 15°35′34.24″E / 46.3471917°N 15.5928444°E | |
| Država |  Slovenija |
| Statistična regija | Podravska |
| Tradicionalna pokrajina | Štajerska |
| Občina | Slovenska Bistrica |
| Površina | |
| • Skupno | 3,59 km2 |
| Nadm. višina | 269,2 m |
| Prebivalstvo (2024)[1] | |
| • Skupno | 459 |
| • Gostota | 130 preb./km2 |
| Časovni pas | UTC+1 |
| • Poletni | UTC+2 |
| Poštna številka | 2318 Laporje |
| Zemljevidi | |
Laporje je gručasta in hkrati razložena vas na prehodu iz Dravinjske v Ložniško dolino. Je osrednje naselje krajevne skupnosti, ki šteje 1.714 prebivalcev in obsega še naselja Dolgi Vrh, Drumlažno, Hošnica, Ješovec, Kočno ob Ložnici, Križni Vrh, Levič, Razgor pri Žabljeku, Vrhole pri Laporju, Zgornja Brežnica in Žabljek.
Etimologija imena
[uredi | uredi kodo]Laporje se v pisnih zgodovinskih virih prvič omenja leta 1251 kot Lapriach (kot Lapriak leta 1273 in kot Labriach leta 1480). Ime izhaja iz slovenske besede lapor in se nanaša na značilnosti glino, ki jo najdemo v kraju in bližnji okolici. Sedanje ime kraja je v edninski obliki in srednjega spola (tisto Laporje), njegova navidezna množinska oblika pa odseva uporabo množine v mestniku (lokativu), značilni za srednjeveške zapise. Originalno ime kraja verjetno izhaja iz množinskega poimenovanja *Lapor′ane, (dobesedno: 'ljudje, ki živijo na lapornati prsti'). [2]
Naravne in kulturne znamenitosti
[uredi | uredi kodo]Osnovna šola
[uredi | uredi kodo]Sredi vasi stoji osnovna šola [1][mrtva povezava], ki nosi ime pedagoga Gustavu Šilihu in je bila zgrajena leta 1906, pouk v Laporju pa se je pričel že leta 1828. Ker stari prostori niso več zadostovali za pouk, so leta 2000 dogradili prizidek, ki omogoča kvalitetno delo otrokom v vrtcu, učencem in vsem zaposlenim. Je tudi središče kulturnega in športnega življenja.
Cerkev sv Filipa in Jakoba
[uredi | uredi kodo]
Cerkev sv. Filipa in Jakoba je osrednji kulturni spomenik v kraju. Kot župnija se prvič omenja leta 1395. Danes je župnija del mariborske nadškofije.
Na južni strani cerkve je vzidan žrtvenik, posvečen rimskemu bogu Marsu. Bogata je notranja oprema cerkve. Glavni oltar je delo Jožefa Holzingerja, več kipov pa je delo Jožefa Strauba. Sedanjo cerkev iz leta 1374 so prezidali 1907.
Senegačnikova cimprača
[uredi | uredi kodo]Ob cesti, ki vodi iz Laporja proti Poljčanam, stoji Senegačniko-va cimprača. Ohranila je značilno prvotno podobo, kjer so pod eno streho združeni bivalni in gospodarski prostori.
Kavklerjev klopotec
[uredi | uredi kodo]V Hošnici, v Kavklerjevem vinogradu, so domačini nekaj let zapored postavljali klopotec, ki je spadal med največje na Slovenskem.
Muzej starih šivilnih strojev
[uredi | uredi kodo]Na Križnem Vrhu 60 si lahko pri Babičevih ogledate zanimiv zasebni muzej starih šivalnih strojev. V zbirki jih je na ogled okrog osemdeset. nekateri izvirajo iz 19. stoletja.
Zanimivosti
[uredi | uredi kodo]Na področje krajevne skupnosti Laporje sega del mogočnega hrastovega - Dobovega gozda, ki je zavarovan kot poslednji ostanek hrastovih sestojev v vzhodni Sloveniji. Na desni strani ceste Slovenska Bistrica - Makole je območje, imenovano Gumle. Ime pove, da so tod gomile, ki verjetno izvirajo iz rimske dobe.
V Leviču 13 je že umrli slovenski gledališki režiser Branko Gombač uredil pravcati mali muzej gledališča. Domačija z zanimivo, lepo ohranjeno fasado, je bila zbirališče slovenjebistriških gledališčnikov - amaterjev.
V Vrholah - v Kavklerjevi zidanici - so v času Malih Borštnikovih srečanj uredili spominsko sobo, posvečeno Josipu Vidmarju, znanemu slovenskemu publicistu in pisatelju. Na tem območju urejajo tudi del Haloške vinsko - turistične ceste.
Organizacije, društva in družine
[uredi | uredi kodo]- Prostovoljno gasilsko društvo Laporje [2] Arhivirano 2005-12-29 na Wayback Machine.
- Lovska družina Laporje
- Kultumo umetniško društvo Laporje
- Aktiv kmečkih žena
- KO Rdečega križa
- KO Zveze borcev
- Športna društva Laporje, Križni Vrh, Žabljek
- Šahovsko društvo Laporje
- Turistično društvo Laporje
Sklici in opombe
[uredi | uredi kodo]- ↑ »Prebivalstvo po spolu in po starosti, občine in naselja, Slovenija, letno«. Statistični urad Republike Slovenije.
- ↑ Snoj, Marko. 2009. Etimološki slovar slovenskih zemljepisnih imen. Ljubljana: Modrijan and Založba ZRC, p. 226.
Viri
[uredi | uredi kodo]- Radovanovič, Sašo (1996). Podravje, Maribor, Ptuj A-Žː priročnik za popotnika in poslovnega človeka. COBISS 40212481. ISBN 86-7195-219-3.
Zunanje povezave
[uredi | uredi kodo]- [3][mrtva povezava]
- [4]
- [5] Arhivirano 2008-05-02 na Wayback Machine.
